Spring

   The poem about longing.

Why does sadness sound so sad

Like ongoing fountains of snow

Into spring

When you feel the waiting

Warmth fighting cold layers

Around your globe.

Unpleasant light

Penetrating your eyes

When you want to crawl deep

Into your contents

Not to see

Not to hear

To gather the marbles

Of your frozen self

And melt them

Under the Sun

Where is sun

When you need one

Giving.

   A poem about intensity.

When I give up

The wild tornadoes

Twisting from most twisted plots of

My blackest drifts

Pierce my chest

Hold my breath.

When I give in

To life, surrender

Bright uncharted floating bridges

Surprise my stride

Take me far

Close to me

I simply give

Sometimes, Euphony

Of my inmost essence, root then

Sounds intense like

Auroras

As fire whirls

A child.

    A poem about circles.

I was a child standing

Beneath a clock

If when I dream is not real

How do I know it is real where I stand

What if I want to change where I am

Do I close my eyes

Do I say dear god

Do I say it once

Whisper and hold the dust

Why want

Why not just be

I was a child again

Standing alone with

All the past and future

Reflecting in that glass wall

Of a neighbour’s house.

I am a child holding

My son asking about

Where dead people go.

Muse of Music.

   A poem about passion.

A silent call reaches for my frame

A thread is viable and strong

Blaring through the drained

Your lug is mild but set

So much fortitude is there

My instincts now command

All is well and in sound place

Advance and near at once

The nymph of my anima awaits

For the sake of pleasure

For the sake of gods

For the sake of music

I shall be your Euterpe

You my eternal flute.

.

Inventura.

    An article about the state of mind.

Kje v življenju sem? Kaj delam prav in kaj delam narobe?

Naše stanje se manifestira v vsem kar nam pride pod roke. Če želimo videti svoje stanje z nekoliko več distance, imamo možnost pogledati kar nekaj dejavnikov, ki govorijo o nas.

Prvo, na kar neposredno vplivamo, je naše telo. Zdrava teža, počasno staranje, sijoča koža in lasje, zdravi nohti, bister pogled, smel korak, pokončna drža, širok nasmeh in tudi urejena zunanja podoba so pokazatelj zdravega duha v zdravem telesu. Zdravo telo nam omogoča, da dosežemo svoj najvišji potencial in da izkoristimo vsak dan v njegovi polnosti, da smo prisotni v trenutku, da so naše misli jasne.  Ogromno govorimo o tem, kaj je zdravo. Voda, živa hrana, super-živila, telesna aktivnost, vaje za zmanjševanje stresa, orgazmi, … Vendar znanje ni dovolj. Potrebujemo aktivnost, akcijo, znanje moramo vnesti v naš vsakdan, moramo poskušati, raziskovati, najti podporo. Spremembe ni, če se mi ne spremenimo, če delamo vse enako kot prej. Vedeti in želeti je začetek.

In kako vnašamo spremembe v svoje življenje? Preizkušamo. Preizkusiti moramo različne športe, različne načine prehrane, različne stile oblačenj, frizur, poklicev, hobijev,… da najdemo tisto kar nam ustreza. To mnogim že predstavlja problem, ker mislimo, da je opustitev dejavnosti, iskanje, drugačen rezultat od pričakovanega – enako porazu.

Naslednji pokazatelj je stanje na našem bančnem računu. Vem, da se sliši provokativno in da ima vsak kakšen argument, da me prepriča o nasprotnem, vendar je naš odnos do denarja zelo povezan z našimi prepričanji, največkrat privzgojenimi, in z občutkom naše lastne vrednosti. Denar skriva v sebi sporočilo o naših sposobnostih dajanja in sprejemanja, deklaracijo o izvoru – na kakšen način je prišel do nas. Ta izvor v veliki meri določa, koliko veselja nam bo prinesel in kaj nam bo kupil. Kaj kupujemo za svoj denar, kaj je sprejemljivo in kaj ne, kaj ima za nas vrednost in kaj bi radi dobili zastonj? Kaj zaračunamo in česa ne upamo?

Logično nadaljevanje je naša kariera, poklic, ki ga opravljamo. Je to naše poslanstvo, čutimo, da je to tisto za kar smo poklicani, je to tisto kar bi počeli 24 ur na dan, če nam ne bi bilo treba delati nič drugega? Smo v službi srečni ali nas stiska v trebuhu že celo nedeljo? Smo pri delu samostojni, lahko upoštevamo sebe in svoja najgloblja prepričanja, lahko naredimo tisto v kar verjamemo? Ali pa smo v službi zato, ker moramo služiti denar in ker vsak pač nekaj počne in zato vsak dan zanikamo sebe, da preživimo v sistemu.

Kako zgleda naš dan? Koliko je dan enak dnevu? Koliko časa na dan posvetimo sebi in dejavnostim v katerih uživamo? Čemu dajmo največjo prioriteto? Čiščenju, službi, skrbi za družino, sprejemanju obiskov, …? Kako všeč mi je moj dan? Koliko se moj dan razlikuje od dneva, ki ga znova in znova živim? Kaj v mojem vsakdanjiku manjka?

In smo že pri odnosih. V družini, do partnerja, do sodelavcev, prijateljev, do šibkejših, močnejših, do SEBE. Kaj dajem? Kaj sprejemam? Kako se ob ljudeh počutim? Kako name vpliva mnenje drugih, koliko jim dovolim vplivati nase? Koliko pričakovanj imam do drugih, kako jih kaznujem, kako zadovoljujem? Komu pomagam, komu sem v oporo, koliko življenj je lepših zaradi mene? In zaradi koga je moje življenje lepše, zaradi koga ni? Vsi moji odnosi so ogledalo mojega delovanja.

In čeprav bi se našlo še kaj, bom končala z mojo najljubšo temo. Moj dom. Kaj sporoča o meni? Je vhod viden, jasen že od daleč? So stvari urejene na prvi pogled, so urejene tudi tam, kamor nihče ne pokuka? Je moj dom prilagojen meni ali obiskovalcem? Ga vedno znova spreminjam ali ostaja že leta enak? Se znam ločiti od stvari, ki jih ne potrebujem več? Imam tudi kakšno prazno polico, kamor lahko povabim novo? Znam pogledati na novo, od daleč…? Je v mojem domu prijetno, toplo, zračno, veselo, svetlo? Toliko zgodb o naši podzavesti se lahko skrije na le nekaj kvadratnih metrih.

Pomlad nosi novo energijo in najbolj podpira spremembe. Zato je zdaj pravi čas, da naredimo inventuro. #Me too.

Dusk moments

    A poem about my favourite moments in between …

Late autumn of the day

Calms the loud voices within

The point of no return

Changed forever by today

The void where time and place no longer count

Where colours draw

Into the wormholes

Wonderland.

It feels so calm and free

Knowing that the night is near

Why hold on to the day

Release close your eyes subside

This blur between the worlds erases safe

Aware of trust

Into the unknown

Likelihood.

Velike ljubezenske zgodbe. Great love stories.

   An article about the factors that create strong and powerful couples.

Ljubezen in denar poganjata svet. In v tej dvojici je ljubezen prav gotovo soj svetlobe v temo. Ob denarju kot gonilni sili se pred očmi odvijejo portreti starih obrazov z upadlimi ustnicami in strašljivimi očmi. Zato raje o ljubezni …

Kateri so pogoji za velike ljubezni? Kaj je potrebno, da vzplamtita Romeo in Juilija, Paris in Helena, Napoleon in Josephine, Elizabeth in Darcy, Michelle in Barrack, Johnny  in June, Bonnie in Clyde, Marie in Pierre, Jean Paul in Simone, Kim in Kanye?

Začne se z močno kemijo, ki zaneti strast. Duše se prepoznajo, hormoni podivjajo, polasti se nas skoraj obsesija, smejimo se tudi, ko smo sami, pojemo, pridemo iz svoje cone udobja, skrbimo zase in vidimo samo najboljše v svojem objektu ljubezni. Od zjutraj, ko se zbudimo, do takrat, ko ob sladkih sanjarjenjih zaspimo. Tudi naše bitje srca in dihanje se uskladi z ritmom ljubljenega.

Začetki so obetajoči marsikje. Kot ideje, ki se nam porajajo. Nekatere uresničimo, drugih ne. Bi bilo torej preveč trditi, da velike ljubezenske zgodbe napišejo le najbolj vztrajni, tisti z najboljšimi delovnimi navadami, tisti najbolj slepo zaverovani, da pišejo nekaj velikega.

Čutim potrebo zbanalizirati vsiljene romantične predstave, da ljubezen premaga vse, da je močnejša in samo-obnavljajoča sila, ki nam je namenjena ali ne. Ker, če to ni, potem dobimo v roke nazaj možnost, pravico in dolžnost, da soustvarjamo velike ljubezenske zgodbe. Da primemo bika za roge in ga zajezdimo vsak dan znova. Ker drugače ne gre. Vsak dan je treba znova izbrati ljubezen, odpuščanje, milino in osvajanje.

Iskati moramo vedno znova tisto mejo med domačnostjo in skrivnostnostjo. Med toplino in odmaknjenostjo. Med individualnostjo in dvojino. Da smo dovolj Midva in dovolj Jaz.

Danes imamo možnost biti zelo sami. Lahko izberemo samoto, ker partnerstvo zahteva od nas preveč. Vsakdanjik nam nalaga ogromno misli za naprej in za nazaj in smo težko v trenutku, težko podarimo pozornost, pogled in čas drugemu.

Vedno znova se vračamo na začetek, ker predamo igro, ko nam postane pretežko. Mnogi od nas ne pridemo na next level v partnerstvih, ker se premalo zavedamo, da je treba izboljšati spretnosti, da napreduješ. Da je treba poskusiti drugače, če ne gre tako. Zamenjamo partnerja, če se nam zdi, da nam ne podaja žoge, kot bi mi želeli. Pri tem pa pozabljamo, da je mogoče mi ne lovimo dovolj dobro.

Velike ljubezenske zgodbe so najbrž tiste, kjer oba igralca v timu, če že uporabljamo športno terminologijo, skrbita za lastni razvoj, poznata pravila igre, sta vztrajna in strastna do igre same. Želeti si moramo dvojino, se zavedati, da smo na isti strani in tudi, da se veličina reke ne vidi pri izviru, ampak pri njenem izlivu. Zato naj bo sladkost srečnega staranja v dvoje sličica, ki jo z magnetom pripnemo na virtualni hladilnik.

Pri tem pa še opomin, da so naše življenje naše navade. Da sprememba rutine lahko reši marsikatero razvado ali problem. Ne borimo se proti nezaželjenemu, ampak gradimo novo. Z ljubeznijo svetimo v temo in ustvarjamo nove navade, ki bodo hranile našo veliko ljubezensko zgodbo. Ker se dobra energija med dvema ne sešteva, ampak množi.